Zakaj to počne? Kaj se dogaja v glavah jeznih in nadzirajočih moških?

Kronična zloraba pripravi ženske do tega, da začnejo dvomiti same vase. Pripelje jih na rob norosti, saj nasilen moški v bistvu prav to hoče. Če ste žrtev nasilnega partnerja je ključno, da ponovno pridobite zaupanje vase, da se zanesete na lastne zaznave in da začnete znova poslušati svoj notranj glas. Pri tem, ali ste v nasilju ali ne, in kdo pravzaprav potrebuje pomoč, vi ali on, naj vam bodo v oporo osnovne resnice, ki veljajo za nasilne moške, ki smo jih povzeli po knjižni novosti in veliki uspešnici tega leta, Zakaj to počne, avtorja Lundy Bancrofta. Ukrepajte pravi čas, preden ne uspe vse naokoli sebe prepričati, da je pravzaprav z vami nekaj narobe. Med tem ko je on pravi igralec, mučitelj oziroma terorist.

Resnica številka 1: On je nadzirajoč

Intimni odnos vključuje nenehno sprejemanje odločitev, nasprotujoče si potrebe, o katerih se je treba pogajati, okuse in potrbe, ki jih je potrebno uravnotežiti. Miselnost, ki jo nasilnež prinaša v te odločitve, in posledice napetosti lahko druženje z njim naredijo nemogoče. Razmislite o tem, kako zahtevno je, da se pogajate ali sklepate kompromise s človekom, ki deluje po naslednjih načelih:

  • Prepir lahko traja samo tako dolgo, dokler traja moja potrpežljivost. Ko imam dovolj, je razprava končana in čas je, da utihneš.
  • Če je vprašanje, o katerem razpravljava, pomembno zame, moram dobiti to, kar želim. Če se ne umakneš, me izzivaš.
  • Vem, kaj je najboljše zate in za najin odnos. Če se ne strinjaš z menoj, potem, ko sem jasno povedal, kako in kaj, ravnaš neumno.
  • Če se zdi, da moj nadzor in avtoriteta popuščata, imam pravico, da ponovno vzpostavim pravila po moji volji, vključojoč nasilje, če je to potrebno.

Nasilen moški pogosto meni, da ima pravico nadzirati, kam gre njegova partnerica, s kom se druži, kako se oblači in kdaj mora priti domov. Zato meni, da bi morala biti hvaležna za vse svobode, ki ji jih dopušča, in bo na sestanku skupine povedala nekaj podobnega kot: “Ona je vsa iz sebe zato, ker ji ne dovolim, da bi se družila z neko pokvarjeno punco, med tem, ko ji ves preostali čas dovolim, da se druži, s komer koli hoče. Je razmišljanje nasilnega človega popačeno? Seveda. Nasilneževa partnerica ni njegov otrok. Vendar se njegova pravila njemu zdijo smiselna, zato bo vztrajal pri njih. In še, če ima par otroke, nasilen moški običajno sam sebe smatra kot glavno starševsko avtoriteto, tudi če le malo prispeva k skrbi zanje.

Resnica številka 2: Počuti se upravičen

Ne samo, da se pravice njegove partnerice in otroko zmanjšajo, pri nekaterih celo kar izginejo, njegove pa se napihnejo čez vse meje. Pričakujejo, da mu bodo zadovoljene fizične potrebe, čustvene, spolne, da bodo do njega vsi obzirni in da bo imel vso svobodo brez vsake odgovornosti. Ona naj bi mu skuhala in poskrbela za vse ostalo. Poleg tega se precenjevanje njegovega dela prepleta z razvrednotenjem dela njegove partnerice. Terapevtom pogosto razlagajo: “Ne vem, kaj za vrača počne ves dan. Pridem domov in hiša je razmetana, otroci so lačni, ona pa se pogovarja po telefonu. Svoj čas preživi tako, da gleda nadaljevanke. Mnogi so besni, če ne morejo ves čas govoriti samo o sebi in pomembno je, da je ona ves čas osredotočena samo nanj. Ne glede na to, koliko mu daste, nikoli ne bo dovolj. Tudi v postelji meni, da je vaša dolžnost, da ga čustveno zadovoljite in celo da doživite orgazem le zato, ker hoče užitek ob tem, da sebe vidi kot dobrega ljubimca. Nimajo pa vsi nasilneži velikega interesa za spolnost. Nekateri so preveč zaposleni z odnosu zunaj razmerja ali zlorabljajo snovi, ki zmanjšujejo spolno slo. Nekateri so geji in svojo partnerko zlorabljajo kot krinko. Svoboda brez odgovornosti pa denimo pomeni, da nasilnež sam zase meni, kako je nad vsako kritiko. Če njegova partnerica poskuša govoriti z njim o svojih zamerah, je godrnjava in ga izziva. Čutijo se celo osebno upravičeni do uporaba nasilja, sploh če ga je žena prevarala ali ga zavrnila v spolnosti.

Resnica številka 3: Stvari obrne na glavo

Pogoste so zgodbe kot je ta resnična izjava: “Pretiravala je z jezikanjem, zato se tako razjezil, da jem jo zgrabil za vrat in jo prislonil ob zid. Potem pa me je skušala brcnitiv jajca. Kako bi vam bilo všeč, če bi vam ženska to poskušala narediti? Seveda sem se je lotil. Ko sem roko zavihtel navzdol, so moji nohti naredili globoko zarezo čez njen obrza. Kaj za vraga pa je pričakovala!” Mnogi pravijo, da je ženska tista, ki zlorablja njega. Nasilnežev zaznavni sistem, zaradi katerega se počutijo tako zelo upravičen, mu omogoča, da zamenjuje agresijo in samoobrambo. Pretirava in se posmehuje ter se želi izogniti temu, da bi resno razmislil o tem, kar mu govori žena, in se soočil s tem. Čuti se upravičen, da jo namesto tega potolče kot muho. Čuti se celo upravičen, da jo kar naprej snema in vnaprej pripravlja scenarije, kako jo bo vprašal, da bo za občinstvo, ki mu želi predočiti svojo nedolžnost, pokazal, kako nora je.

Resnica številka 4: Svoje partnerice ne spoštuje in misli, da je boljši od nje

Partnerico običajno vidi kot manj inteligentno, manj sposobno, manj logično in celo manj občutljivo kot je sam. Objektivizacija pa je glavni razlog, zakaj se nasilneževo obnašanje čez čas običajno poslabša. Ko se njegova vest privadi na določeno stopnjo krutosti ali nasilja, se premakne na naslednjo. Z depersonalizacijo svoje partnerice se nasilnež varuje pred naravnimi človeškimi čustvi krivde in empatije, tako da ponoči lahko spi mirne vesti. Od njene človečnosti se distancira tako daleč, da njeni občutki zanj sploh ne štejejo ali pa preprosto nehajo obstajati. Zloraba in spoštovanje sta si diametralno nasprotna: ne spoštujete nekoga, ki ga zlorabljate in ne zlorabljate nekoga, ki ga spoštujete.

Resnica številka 5: Zamenjuje ljubezen in zlorabo

Nasilen moški pogosto skuša prepričati svojo partnerico, da je njegovo grobo ravnanje z njo dokazl, kako zelo mu je mar, ampak resnica je, da je zloraba nasprotje ljubezni. Ali torej laže, ko pravi, da vas ljubi? Običajno ne. Večina jih čuti močan občutek v notranjosti, ki mu pravijo ljubezen. Za mnoge od njih je to edino čustvo do partnerice, ki so ga kdaj koli imeli, tako da niti ne morejo vedeti, da to ni ljubezen. Ko nasilen moški čuti močna čustva v svoji notranjosti, ki jim drugi pravijo ljubezen, on verjetno v veliki meri občuti::

  • željo, da bi svoje življenje posvetil temu, da bi ga osrečevali,
  • željo, da bi imeli dostop do spolnosti,
  • željo, da bi na druge naredil vtis, ker ste njegova partnerica,
  • željo, da bi vas posedoval in nadzoroval.

Sposoben je sicer občutiti tudi resnično ljubezen do vas, ampak najprej bo moral močno preusmeriti svoj pogled, da bi ločil zlorabo in posesivne želje od prave ljubezni in da bi vas resnično zagledal.

Resnica številka 8: Še enkrat, čuti se upravičen

Nasilneži odgovornost za svoja dejanja prenesejo na nekoga drugega, saj verjamejo, da so njihove partnerice tiste, ki jih pripravijo tako daleč, da se obnašajo na neprimerne načine. Obrazložijo: ona ve, kako lahko pritisne na moje občutljive točke. Hoče, da ponorim in ve, kako bo to dosegla. Predaleč me je potisnila. Obstaja omejitev, koliko lahko človek prenese. Pričakujete, da bom dovolil, da lahko po meni. Kaj bi vi napravili?

Nasilni moški so mojstri iskanja izgovorov. V tem pogledu so podobni odvisnikom, ki verjamejo, da so vsi in vse, razen njih, odgovorni za njihova dejanja. Kadar ne krivijo svojih partneric, je kriv stres, alkohol, njihovo otroštvo, otroci, njihov šef ali njihova negotovost. Najbolj pomembno pa je, da se počutijo upravičene, da si izmišljajo izgovore. Ko terapevti poudarijo, da se drugi moški pod enakimi pritiski ne odločajo za zlorbo, po navadi postanejo besni ali žaljivi.

Kar nekaj med njimi je psihopatov, brez vesti, niso pa takšni vsi. Pravzaprav jih večina ima vest glede svojega obnašanja pri delu, v klubu ali na ulici. Doma pa prevlada njihov občutek upravičenosti. Nasilen moški pogosto verjame, da lahko svojo partnerico krivi za vse, kar gre narobe, ne samo za svojo nasilnost. Ali je pravkar doživel razočaranje? Ona ga je povzročila. Je bil v zadregi zaradi napake, ki jo je naredil? Ona bi morala to preprečiti. Je eden izmed otrok v težavnem obdobju? Ona je slaba mati. Za vse je kriv nekdo drug, in ta nekdo drug je po navadi ona.

Resnica številka 9. Nasilneži zanikajo in minimalizirajo svoje nasilje

Vrhunski terapevt, avtor knjige, sodeluje tudi s sodiščem, ki vključuje nasilneže, ki so fizično nasilni ali zlorabljajo otroke. Pogosto srečuje sodno osebje, ki pravi: “No, ona ga obtožue, da jo zlorablja, vendar on to zanika.” Nato se z zadevo prenehajo ukvarjati, kot da zanikanje moškega to lahko zaključijo. A dejstvo je, da če je moški nasilen, bo to seveda zanikal. Če ne bi zanikal, ne bi bil nasilen. Ali pa priznajo le majhen delež tistega, kar so naredili. Ko nasilnez zanika incident takoj po tem, ko se je zgodil, lahko partnerici povsem zmeša glavo. Predstavljajte si žensko, ki ima zjutraj še vedno vozel v želodcu zaradi grdega prepira večer pred tem. Njen partner pa v kuhinji naredi dolg obraz in ji reče: “Zakaj si pa danes tako čemerna?” Ona odgovori: “Zakaj, za vrata, pa ti misliš? Rekel si mi, zguba, in to pred otroki, nato pa si z mene strgal brisačo, tako da so se mi vsi smejali. A bi naj prišla po stopnicah in žvižgala veselo melodijo?” “Kaj pa govoriš?” jo vpraša. “Ti si prekleta dramatičarka. Bil sem na drugi strani sobe, ko si zgubila brisačo. In zato boš krivila mene. Ti si nora.” In zmajevaje z glavo odide. Ženska lahko dobi občutek, da se ji meša, ali pa razvije dejanske psihiatrične simptome, če njen partner neprestano zanika očitna dejstva njenega življenja, vključno z zlorabami. Gotovost in suverenost njegovega glasu, njegove oči, obrnjene navzgor proti stropu, kar kažejo, da je sploh ne razume in jo pustiijo v dvomih, da se začne spraševati: “Ali se je to res zgodilo? Mogoče pa se ni. Mogoče sem pretirano odreagirala na nedolžne stvari.” Resnejše incidente zanika, bolj zamegljen je njen pogled na resničnost. In če ljudje začnejo opažati njeno nestabilnost, lahko nasilnež njihova opažanja uporabi za to, da jih prepriča, da so njena razkritja o nasilju nad njo samo njene fantazije. In da je itak na pol nora.

Resnica številka 10: Nasilneži so posesivni
Pri številnih nasilnežih se posesivnost kaže v obliki spolnega ljubosumja. Ta tip moškega pozorno spremlja druženja svoje partnerice in pričakuje, da mu bo za vsako minuto polagala račune, ter občasno dreza vanjo z ljubosumnimi obtožbami. Ironično pa je, da nasilneži, ki najbolj obtožujejo svoje ženske, najverjetneje tudi sami varajo, posesivnost in upravičenost dasta nasilnežu občutek, da je zanj sprejemljovo, da ima ljubezenske afere, zanjo pa ne. Njihova velika želja je, da bi svoje partnerice izolirali in da bi dosegli sledeče:

  • Hočejo, da je njeno življenje povsem osredotočeno na njegove potrebe. Čusti, da bi drugi socialni stiki pomenili manj njenega časa zanj, in ne sprejema tega, da ima ona to pravico.
  • Nočejo, da bi našla vire in moči, ki bi lahko prispevali k njeni neodvisnosti. Čeprav je pogosto večinoma nezavedno, se nasilneži na neki ravni zavedajo, da bi njeni socialni stiki lahko prinesli moč in podporo, kar bi ji omogočilo, da bi se izognila njihovemu nadzoru. Nasilen moški pogosto skuša svojo partnerico narediti popolnoma odvisno od njega, da bi tako povečal svojo moč. Zaradi takšnega razmišljanja nasilen moki po navadi dojema vsak odnos, ki ga vzpostavi njegova partnerica, ne glede ali z moškim ali z žensko, kot grožnjo jemu. Nasilnež poskuša obdržati vse, svojo partnerico, svojega terapevta, svoje prijatelje in sorodnike, osredotočene na to, kako se počuti, da se ne bi osredotočili na to, kako razmišlja, morda zato, ker se na neki ravni zaveda, da se boste izognili njegovi prevladi, če boste dojeli naravo njegove težave.

Dobro je vedeti!

Nasilneži nočejo biti nenasilni, ne da tega ne morejo. Ne želijo se odreči moči in nadzoru. Zavedajo se skoraj vsega, kar počno. In tudi njihovo manj zavestno vedenje je posledica njihovih temeljnih stališč. Niste nori. Zaupajte v svoje zaznave, kako vaš nasilni partner ravna z vami in misli o vas in, če ni pripravljen na temeljito terapevtsko delo, oditite čim prej.

Avtorica: Marijana Mandić

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.